Tudi videti ga skoraj ni bilo. Dvakrat ali trikrat, ko sem prišel v čevljarsko delavnico k njegovemu očetu in sem stal pri njem v samih nogavicah, čakaje, da mi nabije na izlizane pete mojih edinih čevljev nove podkvice - torej dvakrat ali trikrat, ko zaradi sramu nisem želel videti nikogar, je smuknil iz stanovanja v nadstropju mimo odprtih vrat delavnice na cesto. Enkrat je mimogrede zavil v delavnico, izbrskal iz cigaretnice na očetovi čevljarski mizici cigareto, si jo prižgal in poprosil: »Daj mi še nekaj denarja, da grem v kino.