Toda stara Serajka je vsaj dvakrat na teden prišla k nam, sedla k štedilniku in potem, naslonjena s komolcem na rob štedilnika, ves popoldan srebala z materjo cikorijino brozgo, kramljala, pripovedovala o vsem, kar ji je prišlo na jezik. In kaj sem lahko razbral iz njenih besed o, kaj iz njenega značaja, kaj iz njenega videza izkušene in za svoja leta bistre ženske? Nič.