Moja požrtvovalnost in uslužnost pa jima nista branili, da bi zunaj ne zakoračili po jarku cestišča in zahtevali od mene: »Daj, stopi na rob pločnika, da boš videti vsaj malo večji.« »Po prstih že ne bom tekel ob tebi,« sem se jima upiral, eni in drugi. »Do prvega vogala se boš pa ja potrudil.«