Pozneje, ko je tega blaga zmanjkalo in je bilo v Merharjevem skladišču samo še racionirano blago, italijansko surovo maslo, marmelada in riž, ki je bilo stokrat popisano in ki se je moralo ujemati z odrezki živilskih kart, pa je tudi prišlo za nohte. In prav dan pred mojim obiskom pri očetu so fante pred trgovino pričakali trije karabinjerji, naložili vsak enega na bicikel in jih odpeljal na kvesturo: veselja je bilo konec. Pa to še ni bilo najslabše, kar bi lahko povedal očetu.