»Za aktivista ali kakor se temu že pravi, so to res nepotrebne, če ne celo nevarne sitnosti,« sem rekel možato, v strahu, da sem ga morebiti prav s tem najbolj polomil. Če sem bil kdaj jezen na in njegovo bando, sem bil tokrat, pa ne samo zaradi nevoščljivosti in ljubosumnosti, ker me niso nikdar jemali na svoje pohode in so me odganjali od sebe kot pamža. Vsi ti starejši pubertetniki, ne samo, tudi in Debevčev, stari štirinajst ali petnajst let, ki so jim zaenkrat še vsi gledali skozi prste, da so živeli v razpuščeni Ljubljani kot vrabci v prosu, so naravnost podivjali.