Največje težave so nastale z njima tedaj, kadar sta morali od svojih filmskih žurnalov iz mansarde na cesto, k frizerju ali kam drugam, kamor sta ju poslala oče ali mati, denimo k peku ali v trgovino. Kramarjeva, ki svoji materi ni rekla nikoli drugače kot, je tedaj vselej sklenila roke in zaprosila: », nikar, lepo te prosim, ne pošiljaj me iz hiše!«
Če pa ste le morali ven, potem sta najprej poklicali mene in me poprosili, naj ju pospremim: v moji otroški druščini sta se počutili zaščiteni in sta bili zato še sami malo bolj sproščeni, tako da so bili tudi fantje do njiju precej manj strupeni.