»Vidva s kar pridno delajta, jaz pa grem in me jutri zjutraj ne bosta več videla. Zbogom.«
2 Že v začetku novembra se je razširila po Zeleni jami skrivnostna vest, ki so jo ljudje prišepetavali drug drugemu samo na uho in samo na samem, da je Prelčev doma; niti sam ne vem, kako in kdaj sem te pritajeno glasove ujel tudi jaz. Novica je bila navsezadnje skrajno površna.