Pričakal me je zunaj, na ulici pred Vižintinovo hišo, in mi nastavil žep suknjiča, da sem spustil vanj ostanek drobiža in škatlico, ki sem jo dobil od apotekarja. »Tako,« se je zadovoljno potrepljal po žepu in se odpravil. »Vidva s kar pridno delajta, jaz pa grem in me jutri zjutraj ne bosta več videla. Zbogom.«