Prilomastil je dol v Vižintinovo klet, v hodnik pred drvarnicami, ko se je ravno sklanjal nad skobeljno mizo, jaz pa potrpežljivo čakal in ugotavljal, kaj bo spet lepega scimpral iz neobdelane deske, sedel na čevljarski stolček in rekel: »Samo še Srakarjevo nategnem, potem pa grem.« , ki se ni dal tako zlahka zmotiti pri delu, je zaprl stranska vrata na stopnišče, ki je vodilo navzgor v hišo, da bi Tonetovo pohujšljivo govorjenje ne prišlo na ušesa očetu in materi, in nadaljeval s skobljanjem. »Odkar se cipari z Italijani,« je nadaljeval z nezmanjšanim ognjem, »mi je obležala v jajcih, da ne morem več zatisniti očesa.