Bolj ko so ga ljudje mirili in bolj ko so zapirali okna pred njim, bolj raztogoteno se je pištolil in glasneje je kričal, potem pa se je samo še odločil. Tudi svoj odhod je moral napovedati v bombastičnem, izzivalnem slogu, najbrž zato, da je dal še malo duška svoji jezi in da je spral s sebe še zadnji ostanek sramote. A zakaj si je izbral za to najpobožnejšo hišo v Zeleni jami, Vižintinovo, in najspodobnejšega sina, Vižintinovega, je bila najbrž skrivnost, ki si je niti samemu sebi ne bi mogel razložiti.