Presenečenje se še ni poleglo, ko je izginil, nekoliko starejši možak, molčeč in zadržan silak, ki je kdaj pa kdaj bos in v spuščenih pumparicah prišel med nas na nogometno igrišče in ki ni ravnal z nami prav nič drugače kot italijanski oficirji. Že ko se je pognal za žogo, nas je veter, ki ga je dvignil okrog sebe in za seboj, razmetal vsevprek po travi. Če pa te je mimogrede oplazil še s kovinskimi zaponkami, ki so mu visele na koncih spuščenih hlamudrač, se ti je po stegnu ali mečih ulila kri kar v curku.