Smeh nas je počasi minil. A prav željno smo čakali naslednjega popoldneva, ko se bodo italijanski oficirji spet pripeljali. Bilo je domala tako, kot da skoraj ne moremo več drug brez drugega in kot da smo navezali med seboj čustvene vezi, kakršne so v navadi med lovci in divjačino pa tudi med krvniki in njihovimi žrtvami.