Ob imenih mest, ki so padla v njihove roke, Sevastopol, Minsk, Odesa, Kijev, jih je kar privzdigovalo od navdušenja. Nazadnje, ko so dodobra potešili svojo vojaško lakoto, so se le spomnili žoge in šoferja, ki je medtem dremal v šoferski kabini, in zaklicali proti njemu: Au,...! Tedaj se je skobacal s kamiona in si privoščil edino veselje, ki mu je bilo namenjeno to popoldne: zgrabil je žogo in jo brcnil visoko v zrak, čim višje, kolikor so mu pač dale zaspane telesne moči in razvezani vojaški čevlji.