Morda samo še izživljanje nad italijanskimi oficirji, nad vsem grenadirskim oficirskim zborom iz poljanske vojašnice, ki je prihajal igrat nogomet na igrišče za tovarno Kolinsko. In prav to edino, najbrž celo zadnje, kar je bilo ljudem skupnega, bi bil skoraj zamudil. Začetniki tega enkratnega doživetja so bili povrh vsega še moji vrstniki: Kastelčev Sveto, in, starejši fantje: Metod, Prelčev, oba, in pa so se pridružili šele pozneje, ko se je nogomet že spremenil v cirkus.