Nekaj časa sem ljudi okrog sebe in tudi dogodke, o katerih sem bral v časopisih ali so mi prihajali na ušesa, meril samo s takimi, nestrpnimi očmi. Nepomembne praske na bojiščih so mi šle na živce, zlasti tiste v severni Afriki, kjer so se in Angleži prevažali s tanki sem ter tja in dvigali prah brez vsakega otipljivega rezultata; želel sem si katastrofe in takojšnjega razpleta. Čez čas pa mi je spomin na Rožičevega zbledel.