Ne da bi zgubljala kaj dosti besed z materjo in Rožičko, se je zapičila vame, me pograbila za roko in me odpeljala s sabo v belgijsko vojašnico. Tam so stražarji pravkar dvignili zapornico in spustili številne civiliste kar noter, na kasarniško dvorišče, da so se tam nagnetli okrog stopnišča, tik pod vrati, ki so vodila v komandaturo. Kaj kmalu se je na ploščad vrh stopnišča ustopil visok italijanski oficir, lep in polizan kot vsi italijanski oficirji, in začel s čudnim naglasom in smešno popačeno prebirati imena in priimke z dovolilnic, ki jih je držal v rokah.