V nedeljo je moj brat, ki je bil pri pustolovščinah vedno prvi in najpodjetnejši, vstal že navsezgodaj in dvignil s postelje še in, pridružil pa se jim je še. Vsi štirje so se zgubili iz Zelene jame, še preden sem se sploh predramil, nekako potuhnjeno, in tega jim nisem in nisem mogel odpustiti, čeprav sem se počasi že privajal na to, da se vsi pomembnejši in možatejši podvigi dogajajo brez mene. Ves dopoldne sem trpel zaradi njih in jih nestrpno pričakoval, nestrpno tudi zaradi tega, ker me je na smrt zanimalo, kaj vse bodo nakradli po štantih, pa četudi bodo samo reklamni prospekti.