Sicer pa smo z očetom in bratom živeli v naši kleti kar sami, ker nas je mati - pocestneže in aktiviste - nekega lepega dne zapustila in se na stara leta vrnila na svojo domačijo na Kozjanskem. Dobro leto po končani vojni sta me oče in brat poslala k njej, da naj jo - jehovko zadrto - pregovorim, da bi se spet vrnila k nam gospodinjit. Z vlakom sem se odpeljal do Celja, tam pa sem izstopil in se napotil na avtobusno postajo, da ujamem še avtobus za Kozje.