je približno leto dni po končani vojni na vsem lepem spet spregovoril - ne samo spregovoril, ampak tudi shodil, saj se je skoraj istočasno, ko se je spet oglasil, odtrgal tudi od štedilnika v sosednji kleti in od sosednjega dvorišča, ne da bi se še kdaj vrnil. To je namreč tisti neutrudljivi sprehajalec in govornik, ki ga še danes srečujete na vseh koncih Ljubljane in ki ga poznajo vsi Ljubljančani. Govori na vso moč glasno, skoraj vpije, in to pretežno parole, ki pa nimajo oprijemljive politične vsebine in niso niti malo provokativne, kakor tudi sam kljub vsej glasnosti ni niti malo nevaren.