zapuščino v pisanem šotorskem krilu, ki mi je opletala okrog nog, so sprejeli z začudenjem, a je bila takoj naša skupna last. Culo smo skupaj razvezali šele doma v naši kuhinji. V njej so bile na vrhu res osebne reči, ki si jih je najbrž nabral šele v bolnici, zobna ščetka, britev in dva aluminijasta toka, eden z brivnim in drugi s toaletnim milom, pod tem je ležala knjiga Slovenčeve knjižnice z Beranekovo naslovno stranjo: Jezdeci škrlatne kadulje.