Že zvečer sem bil spet v kancliji krajevnega odbora. Spis sem prebral pred, Počrvinko in še nekaterimi drugimi zelenojamskimi aktivisti. Možje so me najprej zbrano poslušali in so bili več kot očitno zadovoljni, nad mojimi zadnjimi stavki pa so se nekako namrdnili, zamislili in se začeli molče loviti z očmi.