Omenil sem, kako smo ga otroci, ki smo bili nemalokrat v hudih stiskah in skušnjavah, ves vojskin čas pogrešali, ker bi nam samo lahko povedal, kaj je dobro in kaj zlo, in nas popeljal iz naših stisk. In kako ga pogrešamo tudi zdaj in kako ga bomo najbrž pogrešali tudi v prihodnje, ker bomo najbrž še vedno padali v podobne težave in ker nam bo vedno potreben tenkočuten, ljubezniv človek, natančno tak, kakršen je bil on, ki nam bo znal pojasniti, kaj je prav in kaj narobe. Že zvečer sem bil spet v kancliji krajevnega odbora.