Odhitel sem naravnost domov, počaščen, a tudi nekoliko turoben. Počrvinovemu sem bil pripravljen narediti vsakršno uslugo - o tem ni bilo nikakršnega dvoma, a nagrobni govor je bil vsekakor zadnje, kar bi me lahko zares veselilo. Zbrati sem se moral, se pripraviti, ne da bi mogel pregnati žalost iz svojega srca.