Spominjal sem se še Prekovega in njune ljubezni, spominjal tudi tega, kako sem še pred kratkim ves očaran lazil za njima do Taškarjevega boršta in nazaj, zato se nisem mogel spozabiti tako daleč, da bi na vse to kar pljunil. Poleg tega sem čutil, da se fantje ne zanašajo nad samo zato, ker je ljubila domobranskega agenta, ki so mu nazadnje kar sredi ceste obrnili žepe in ga odgnali kot tatu, ampak tudi zaradi zlobe, zaradi zavisti, celo zaradi maščevalnosti, ker ni ljubila in ne ljubi koga od njih. Selanova je bila navsezadnje še zmerom lepa, zelo lepa gospodična.