Prvi med njimi, partizani, res samo za trenutek, mimogrede, toliko, da so pozdravili svojce in se z olajšanjem odpravili naprej, za svojo divizijo, svojim bataljonom, vendar zdravi, živi...! Med temi je bil, je bil, ki se mu je obesil za zapestje in ga sploh ni več izpustil, jaz pa sem nenasitno buljil v raztegnjena kolena njegovih jahalnih hlač, tudi tokrat umazana od zemlje in trave. Mimogrede se je oglasil tudi, nekdanji zelenojamski tragikomik, ki je bil najdlje odsoten in za katerim smo najdlje žalovali, zdaj pa se je prikazal živ in zdrav, partizan, tankist, v pisani platneni uniformi puščavskih Rommlovih lisic.