»Z dvema dinarjema stopim v mlekarno in si privoščim pol štruce kruha in latvico kislega mleka.« Pri tem se je prostodušno smejal naravnost iz želodca in se zadovoljno trepljal po trebuhu. Imel sem srečo, da je imel v opoldanskem odmoru še vedno čas nositi kosilo očetu in da sem se mu lahko vsaj kdaj pa kdaj prislinil.