Vse to se je izmenično zgrinjalo nadme, da nisem in nisem mogel zaspati. Zdaj sem prepadeno bolščal v strop, v nedoločljivo sivino beleža, v katerem sta se zgubili in, zdaj sem se obračal na bok in se pokrival čez glavo, se zapredal vase, tam pa ste se razraščali krivda in obžalovanje. In pomirljiva je bila samo pomisel, da jutrišnjega večera tudi jaz ne bom več doživel.