Toliko hudega se je zgrnilo nadme, da me nenadoma še malo ni več mikalo hoditi v kino in se tam loviti za roke ali lizati po obrazu, kot sta počenjala in; celo skrivnostnost ljubezni mi ni bila več tako privlačno skrivnostna. Tu ni bila samo lakota, ki me je neusmiljeno pestila od jutra do večera, tu je bila še obleka, obutev in dolga vrsta drugih banalnih, ponižujočih reči. Kako so me peklili čevlji, zlasti še, odkar mi je mati vsako jutro vrgla k nogam kar ene od svojih neponošenih obuval, češ da nimajo tako visoke pete, kot je videti na prvi pogled, in da so tudi sicer zelo moške oblike.