Pa se moram nenehoma ozirati na druge ljudi.« To je bil najbrž njen spomin na kasarniško dvorišče belgijske vojašnice, na njene razgaljene prsi pod zajčjim kožuhom, in tudi jaz sem se tega takoj spomnil, živo kot še nikoli poprej. pa je tudi tokrat vzela mojo dlan in si jo položila na prsi, tokrat plosko, da sem prav sredi občutljive dlani začutil njeno vzkipelo bradavico.