nova beseda
iz Slovenije
Marjan Rožanc: Ljubezen, poved v sobesedilu:
Na vsem lepem sem začel tekati naokrog kot podivjan pes, ki se je utrgal z verige: vtikal sem se zdaj v enega, zdaj v drugega fanta, zdaj v Škobernetovega, zdaj v Prelčevega, se vsiljeval kar vsem po vrsti in se kar vsem po vrsti obešal na pete, in kar je bilo pri tem najbolj vrtoglavo in žalostno - padal pod malodušni vpliv zdaj enega, zdaj drugega. Česa vsega nisem počenjal, da bi preprečil to katastrofo, da bi s svojim otroškim ognjem povezal v celoto, kar je bilo že skoraj razvezano, ogrel, kar je bilo že skoraj zmrznjeno. Počrvinovemu sem sekal drva in Šlajmarjevemu čistil čevlje, tiste nizke moške čevlje z dvakrat preštepano kapico, na katere sem bil že od nekdaj bolj ponosen kot on sam; Frasovemu Tonetu, mesarskemu pomočniku, sem pomagal raznašati meso, Rožičevega sem spremljal po vseh ljubljanskih gradbiščih, kadar je nosil kosilo očetu, pomožnemu zidarskemu delavcu, dokler se nisem temu tako privadil, da sem opoldne kar sam cingljal s posodami po mestu; Štrusovemu sem
prekopal vse vrtne gredice, z Vižintinovim sem hodil k večernicam k Sveti družini v Mostah...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša
ZRC SAZU |
Iskalnik: NEVA |