In zdaj - kot sem že omenil - sem se odpravil k za Bežigrad z olajšanjem, ne da bi spotoma sploh pomislil na tedanje nevšečnosti. Od tovarne kleja v Zeleni jami do Bežigrada je bilo še golo polje, čez katerega ni vodila niti stezica, ta dan povrh vsega še zasuto z visokim snegom, in ubral sem jo kar povprek čez polje, po celcu, v katerega sem se vgrezal skoraj do kolen. Gazil sem po njem prav z užitkom, kot da bi se hotel tudi s temi nepotrebnimi napori odkupiti za vse svoje pregrehe.