Toda pisma ali obvestila ni bilo od nikoder. Med tem pa je mene že zdavnaj premagala skušnjava, natančneje lakota, da sem v hrbtno stran paketa zvrtal luknjo in začel vlačiti iz njega košček za koščkom, najprej prepečenec, potem še karamele, kozarček medu... Paket je še zmerom stal na omari, navidez lepo zamotan in zapečaten, a skoraj prazen, tako da je bil pravi čudež, da se škatla že ni posedla.