Dneve in dneve sem se sicer zavedal, da bo moja sramotna pregreha prej ko slej prišla na dan in da zasluženi kazni nikakor ne bom ušel, a da se bo to zgodilo prav ta trenutek - ne, na to kljub vsemu nisem bil pripravljen. Paket za očeta je bil pripravljen že najmanj tri tedne in je ves ta čas stal na omari v sobi, tam, kjer so se v mirnih časih medila zimska jabolka, ker je mati z njim odlašala in čakala, čakala, da pride od očeta kakšno pismo, obvestilo, da je prejšnji paket najlepša sprejel in da je še zmerom tam, v Dachauu. Toda pisma ali obvestila ni bilo od nikoder.