Prestopil sem se k pojati, sedel na gugalnico in se zagugal, odgnal visoko od tal, da sem se lahko potem oprijel vrvi in se čimbolj nemarno prepustil opojnemu nihanju sem in tja, dol in gor; tudi z nogami sem nekajkrat zazvonil, da bi bila videti moja brezskrbnost čimbolj prepričljiva.
4 Pozimi nekoč sem moral h Krakarjevi za Bežigrad. »Stopi k in jo poprosi, naj se kdaj oglasi pri meni,« mi je rekla mati.