Nekajkrat me je prijelo, da bi sedel na gugalnico pod pojato in se zagugal, prav noro me je zgrabilo, da bi povrh vsega naredil še kaj takega, nedolžnega, neprisiljenega, a mi noge kot zanalašč tega niso dovolile. Buljiti sem moral v vrata in nejeverno sem moral čakati še kar naprej, kot za kazen. Končno so se vrata narahlo odškrnila in na ploščad pred njimi se je stisnila stara Šlajmarica, visoka, suha ženska v ruti, posejani z velikimi rdečimi pikami.