je stopil na ploščad pred stanovanjskimi vrati in brzostrelka na prsih mu je opletala tako, kot mu je opletala prej; niti dotikal se je ni več. Spustil se je po dveh, treh stopnicah na dvorišče in se mimogrede obregnil vame: »Zdaj pa stopi noter in,« je rekel in odšel. Na dvorišču sem kar naenkrat ostal sam, ne da bi se mogel zganiti, kaj šele pobegniti.