»Tega starca, ki je spravil na svet kar dve partizanski svinji, bom tako ali tako moral fentati.« Počasi in odločno je zakoračil na Šlajmarjevo dvorišče, trdno zgrabil brzostrelko, ki mu je prej prosto opletala ob telesu, in jo pridržal na prsih. Ne, sem hotel zakričati za njim, a mi je celo ta enozložna besedica od samega strahu zastala v grlu, obtičala v njem kot zadušljiv kamen, da sem še dolgo potem jecljal in prigovarjal le samemu sebi.