To muziciranje se je potem z vsakim dnem stopnjevalo in postajalo vse bučnejše, dokler se ni spremenilo v prav nadležno budnico. Čez štirinajst dni ali tri tedne se je le prikazal na dvorišču, s klopjo, ki jo je zbezal izpod navlake v drvarnici in ki jo je potem prenašal po dvorišču kot mačka mlade z ene sončne zaplate na drugo. Kratko urico dopoldne in številne, neskončne ure popoldne je poslej presedel na klopi in se grel na soncu, strmel predse in si ogledoval roke, zlasti členke, ne da bi koga pogledal ali s kom spregovoril.