In čeprav redkobeseden, mi je znal ravno on najbolj zapletene stvari razložiti najbolj nazorno. Medtem ko sem ga spremljal, ko je namesto nosil očetu kosilo, mi je razložil, kako se zaplajajo in kako prihajajo na svet otroci, in to mi je povedal tako lepo, da poslej na očeta in mater nisem gledal s prav nič drugačnimi očmi. Nikakršnih živalskih strasti ni bilo v tej njegovi pripovedi, samo človekova žalostna usoda: starši se ne spravijo k parjenju zato, ker bi se jim zahotelo grešiti, temveč zato, ker si prej ko slej zaželijo otroka in pač morajo storiti, kar je za to potrebno.