Njegova strast je bil film. A ne meni ne drugim ni bilo jasno, kaj ga pravzaprav pri tem navdušuje in privlači, ker je v kino Moste ali kino Kodeljevo vedno odhajal sam: varna samota v topli temi dvorane, razburljivo migetanje slik na platnu ali morebiti melodije, s katerimi se je potem preizkušal na orglicah? Jasno je bilo samo to, da, čeprav je presedel v kinematografih ure in ure, ni poznal po imenu prav nobenega igralca, ne Nelsona, ne Jeanette MacDonald, ne Erola Flyna ne de Hawilland, čisto drugače od in.