In če sem že preklet, naj bom preklet do konca, do smrti. A kakor hitro sem zlezel v klop na moški strani prvič v svojem življenju, saj sem doslej kot vedno stal le pri enem ali drugem stranskem oltarju - in so me stisnili medse odrasli, resnobni možje, ki so se pobožno sklonili nad molitvenike na naslonjalu, se je v moji duši spet vse sprevrglo: kapela in sta bili vendar zadeva vseh teh zbranih, pobožnih ljudi, ne pa Lenkine muhavosti in mojih občutkov. In če bi grešil, ne bi grešil samo zoper, ki sem ga tako in tako že pregnal iz svojega srca, ampak tudi zoper vse te zamaknjene, verujoče ljudi okrog sebe.