Prvi koraki so mi bili neprijetni - ne samo zato, ker ni bilo, ampak tudi zato, ker je bila že odraslo dekle in niti pri najboljši volji nisem vedel, kako naj se vedem in kaj naj rečem. Poleg tega sem imel slabe skušnje s Krmarjevo in Kranjčevo, tako da nisem vedel, kje naj hodim, po robu pločnika ali ob njej. K sreči je besedo kar takoj prevzela, stopaje ob meni, ne da bi razklenila roke in premaknila molitvenik ali: »Ali ni svoj čas zahajala k vam Krakarjeva, tista prodajalka iz Frančiškanske ulice, ki je na tako slabem glasu?«