je prišla dol šele čez petnajst, dvajset minut, vsa v temnem, z molitvenikom v rokah, sklenjenih na prsih, in z molkom iz drobcenih belih jagod, rahlo navitim na enega izmed palcev. Poleg beline molka je bil samo še njen obraz. »Slišala sem te,« je rekla, »vendar se mi je dalj časa dozdevalo kot prisluh.