»Samo pridi pome in me pokliči, ker sem ob nedeljah zjutraj tudi jaz zaspana in.« V nedeljo zjutraj sem bil pod Škobernetovo hišo že navsezgodaj, še v jutranji meglici, ki mi je spotoma orosila lase in trepalnice in mi dodobra ovlažila tudi obraz, da sem bil izmit in buden kot še nikoli. Hišna vrata so bila še zaprta, zato sem z dvorišča zaklical v okna v nadstropju.