Pobegnejo mu na konec vrta, v skalno votlino, on pa brez pomisleka za njimi. »Zdaj vas imam, prekleti paglavci!« zasoplo krikne in se zapodi v votlino, ki je razsvetljena s svečavo mnogih bakel. In se skoraj zaleti v samega sebe: živega nataknjenega na kol, zvijajočega se v peklenskih mukah.