Gleda Iksia v ogledalu nad sabo, kako se živostrojni človek, z mehkimi, a vendar odločnimi gnetljaji loti njenih stopal. Z vršički prstov išče točke in jih obdeluje s krožnimi gibi, kar jo navdaja s prijetnim mrščenjem in sproščujočim občutjem. Strmeč v svoje telo se nenadoma zave, da se opazuje v ogledalu z očmi moškega: privlačijo jo dolgi črni lasje, gladka brončena polt, brsteči temni popki dekliških prsi, nagajivo zavit v vibo, skladni boki, mišičaste, a vendar nežno oblikovane noge...