V mislih se ji utrinjajo še drugi spomini na Zemljo: modro nebo nad morsko gladino, katero kodrajo valovi, palme v puščavi, piramide v Gizi, zeleni pragozdovi okrog Amazonke, beli oblaki, ki jadrajo čez savane, slavolok vesoljeplovcem pri starinskem raketišču v Zvezdnem mestu, slapovi Niagare, pogled na zemeljsko oblo z Lune. Podobe se kopičijo, zave se, da zelo dobro pozna Zemljo, da je Zemlja njen dom, domovina in da je na njej domovala. Občutek domotožja, ki jo prevzame, spremlja neka tesnoba, nekaj kar ni dobro za Zemljo in je bolje, da se tega sploh ne spomni.