se mu pri tem zapisuje dvojno, kot neprestano in silno hrepenenje po pravi ljubezni in hkrati kot neprenehno predajanje praznemu spolnemu užitku, zaradi česar so bili vsi dosedanji Remčevi romani deležni tudi spotikanja kritike, deloma prav gotovo na račun spregledane vsebine in njene sporočilnosti. Zakaj naj bi torej bilo z Iksio drugače? Tanatos pa se, izgleda, nedvoumno pokaže kot tisti akt, ki človeku, tudi živostrojniku, seveda, omogoči popolno svobodo in njegovo zmago nad odtujeno, stehnizirano in nehumano družbo.