Doživljamo torej transformacijo, metamorfozo obeh temeljnih protagonistov, čeprav ne vemo že ves čas, da sta oba nosilna; zanjo že, zanj pa vsaj nekaj časa zagotovo ne. Obojnice, ki je že človek, v njo, žensko, živostrojnika pa v človeka, in sicer v moškega ‒ oba hote skrčita svojo dotedanjo univerzalnost in na ta način s sinergijo zbližanja dosežeta in presežeta prejšnjo univerzalnost zgolj dveh posameznikov. Zato bi lahko že kar tu ugotovili, da ima najnovejši, deveti Remčev roman dve rdeči niti, njuna nosilca pa sta dva skrajna človeška antipoda, in sicer samoplodna obojnica in živostrojnik.