A skoraj že začaran deveti romaneskni krog se razplete kar presenetljivo, čeravno pa povsem človeško ‒ obojnica Iksia, » čudež si, Iksia«, se dokončno in zavestno znebi obojništva in postane samo in zgolj ženska (ali ni to mar zadosti, ali ni to vse?), polna, celovita in univerzalna. Saj zato pa ima, živostrojnega človeka, ki vse bolj postaja samo človek, moški, ki si želi ženske, te ženske, Iksie. Krog je sklenjen, čeravno pa ne tudi poln: živostrojni človek lahko postane človek in moški le tako, da se samouniči.